Sodobna biološka zdravila predstavljajo novejšo skupino zdravil, pridobljenih s tehnologijo rekombinantne DNK. V grobem jih lahko razdelimo na:
- rekombinantne proteine (npr. interferoni),
- rekombinantno pridobljena cepiva in
- monokolonska protitelesa.
Monoklonska protitelesa se specifično vežejo na določeno beljakovino na površini limfomske B celice (antigeni) in nato sprožijo verižno reakcijo dogodkov, ki vodi v smrt limfomskih B celic. Monoklonska protitelesa običajno kombiniramo s kemoterapijo, saj je tako zdravljenje bolj učinkovito, so pa tudi področja ko jih uporabljamo samostojno (npr. vzdrževalno zdravljenje). Monoklonska protitelesa dajemo v obliki infuzije (v žilo).
Monoklonsko protitelo proti antigenu CD20 z vezavo na antigen na površini B celice sproži zaporedje dogodkov, ki vodijo v smrt limfomskih in tudi zdravih B celic, ki imajo na površini ta antigen.
V zdravljenju NHL se uporablja tudi monoklonsko protitelo, ki deluje proti antigenu CD 52.
antigeni na površini limfocita B
Sporočila za medije
Ozaveščanje in boj proti raku