Sodobna biološka zdravila predstavljajo novejšo skupino zdravil, pridobljenih s tehnologijo rekombinantne DNK. Na splošno jih lahko razdelimo na:
Tarčna zdravila so širši pojem, s katerim zajamemo vsa zdravila, ki delujejo specifično na določene tarče v rakavi celici, bodisi na receptorje na njeni površini (tu delujejo monoklonska protitelesa) bodisi na signalne poti znotraj tumorske celice (t.i. „male molekule“).
Med tarčna zdravila spadajo tudi učinkovine, pridobljene s klasično kemijsko sintezo.
Pri zdravljenju raka debelega črevesa in danke se uporabljajo tri biološka zdravila.
Monoklonsko protitelo z vezavo na žilni endotelijski rastni dejavnik zavira rast tumorskega žilja (zaviranje procesa angiogeneze). Tako zavira preskrbo tumorskih celic s hranilnimi snovmi in preprečuje njegovo rast. Uporablja se za zdravljenje napredovalega raka debelega črevesa in danke v kombinaciji s kemoterapijo. Zdravilo bolnik prejme v obliki infuzije.
Druga vrsta monoklonskega protitelesa deluje na receptor za epidermalni rastni dejavnik in tako preprečuje prenos informacije za rast tumorske celice. Zdravilo je indicirano za bolnike z metastatskim rakom debelega črevesa in danke, ki nimajo spremenjenega (mutiranega) onkogena, imenovanega KRAS. Pred uporabo tega zdravila je nujna molekularna analiza tumorja na prisotnost mutacije KRAS. Zdravilo bolnik prejme v obliki infuzije.
Tretje monoklonsko protitelo deluje prek zaviranja epidermalnega rastnega dejavnika EGFR. Zdravilo je indicirano za bolnike z metastatskim rakom debelega črevesa in danke, ki imajo na celicah tumorja izražen rastni dejavnik EGFR in nimajo spremenjenega (mutiranega) onkogena, imenovanega KRAS. Uporablja se v primerih, ko zdravljenje s kemoterapijo ni bilo uspešno. Zdravilo bolnik prejme v obliki infuzije.