Ob sumu na pljučnega raka se zdravnik odloči najprej za rentgensko preiskavo prsnega koša in preiskavo sputuma – sluzi, ki jo bolnik izkašlja iz pljuč.
Bolj invazivni postopki zajemajo pregled tkiva in celic tumorja, kar omogoča citološko in histopatološko potrditev diagnoze, določitev razširjenosti bolezni in funkcionalne razmere za posamezne načine zdravljenja.
Preiskava sputuma
Sputum je gosta tekočina, ki jo bolnik izkašlja iz sapnika in bronhijev.
Z mikroskopsko preiskavo v laboratoriju preverijo prisotnost rakavih celic. Preiskati je treba vzorce izpljunka vsaj treh različnih dni, najprimernejši so jutranji vzorci po izplakovanju ustne votline.
Rentgenski pregled pljuč
Rentgensko slikanje prsnega koša je običajno prva preiskava pri raku pljuč. Preiskava da osnovne podatke o legi in velikosti tumorja ter o posledicah, ki jih povzroča na pljučih in sosednjih tkivih. Karcinome pljuč s premerom od 1 cm je mogoče prepoznati kot okrogla žarišča. Ker lahko takšna žarišča nastanejo tudi pri drugih obolenjih pljuč in ker na rentgenskih posnetkih ni mogoče vedno prepoznati sprememb, ki so značilne za karcinome pljuč, je za interpretacijo in oceno posnetkov potrebnih veliko izkušenj.
Računalniška tomografija (CT)
CT je tehnika slikanja notranje zgradbe telesa z uporabo rentgenskih žarkov in računalnika, ki omogoča tridimenzionalno sliko notranje zgradbe telesa. Zdravniku daje boljšo in natančnejšo sliko notranjih organov. Najpogosteje jo uporabljajo za določanje stadija bolezni.
Nuklearno magnetna resonanca (MRI)
Magnetna resonanca je tehnika slikanja notranje zgradbe telesa z uporabo magnetnega polja, radijskih valov in računalnika. Omogoča boljšo oceno prizadetosti mehkih tkiv.
Bronhoskopija
Bronhoskopija je pregled dihalnih poti z bronhoskopom – cevasto upogljivo optično napravo za pregled notranjosti dihalnih poti. Pred preiskavo bolnik dobi pomirjevalo, zdravnik pa mu z lokalnim anestetikom omrtviči sluznico nosu, žrela, grla in velikih bronhijev. Zdravnik uvede bronhoskop skozi usta ali nos v sapnik. Preiskava omogoča pregled dihalnih poti v pljučih ter odvzem vzorca spremenjenih celic in tkiva za mikroskopsko preiskavo.
Biopsija pljuč
S krtačenjem, iglo ali drobnimi kleščami zdravnik odvzame celice ali košček spremenjenega tkiva pljuč.
Vzorec pregledajo v laboratoriju pod mikroskopom in potrdijo ali ovržejo sum. S citološko in histološko preiskavo določijo tudi obliko pljučnega raka.
Torakoskopija
Pri torakoskopiji zdravnik s posebnim aparatom (torakoskopom) pregleda plevralni prostor in odvzame sumljivo tkivo.
Mediastinoskopija
Pogosto so pri karcinomu pljuč prizadete bezgavke v predelu med pljuči (mediastinumu). Pri tej metodi se pod narkozo nad prsnico naredi majhna zareza, prek katere kirurg lahko razišče razširjenost tumorja in odvzame za razsoj sumljive bezgavke.
Drugi načini odvzema sumljivih celic in tkiva
Če bo zdravnik presodil, da so potrebne dodatne preiskave, ker z dosedanjimi niso dobili primernih celic in tkiva za diagnozo, in če bo želel potrditi ali ovreči sum na oddaljene zasevke, bo lahko bolniku predlagal še druge preiskave.
- Ob kontroli z rentgenskim aparatom, ultrazvokom ali CT-aparatom bo zdravnik skušal odvzeti sumljive celice z igelno punkcijo prek prsne stene.
- Pogosto se zdravnik odloči za punkcijo plevralne tekočine, pri čemer si za kontrolo pomaga z ultrazvokom.
- Za ovrednotenje tipljivo povečanih bezgavk zdravnik opravi punkcijo s tanko iglo (aspiracijsko biopsijo). Prav tako lahko predlaga igelno punkcijo drugih, za razsoj sumljivih zatrdlin ali pod kontrolo ultrazvoka punkcijo iz sumljivih predelov jeter ali drugega dela trebuha.
Poleg teh preiskav je pomemben funkcijski test pljuč, s katerim ugotavljajo volumen pljuč, prehodnost dihalnih poti, pa tudi prehajanje plina iz dihalnih poti v krvni obtok. Tako zdravnik oceni prizadetost dihanja, kar vpliva na izbor nadaljnjega zdravljenja.
Za določitev razširjenosti bolezni in potrditve prisotnosti oddaljenih metastaz se poleg naštetih postopkov uporabljajo scintigrafija okostja, ultrazvočna preiskava trebuha, računalniško vodena tomografija (CT) in pozitronska emisijska tomografija v kombinaciji s CT-preiskavo (PET-CT).
Poleg osnovnih laboratorijskih preiskav se določijo tudi tumorski označevalci, ki se uporabljajo za oceno poteka bolezni in uspešnost terapije.
Natančen izbor diagnostičnih postopkov se določa individualno.
Sporočila za medije
Ozaveščanje in boj proti raku