Rak želodca
Rak želodca je po pojavnosti šesti najpogostejši maligni tumor in se pogosteje pojavlja pri moških kot pri ženskah. Pri nas letno zboli približno 420 ljudi. Pojavnost raka spodnjega dela želodca se po svetu in pri nas zmanjšuje, narašča pa pojavnost raka zgornjega dela želodca, kjer ta prehaja v požiralnik. Bolezen še vedno sodi med najpogostejše vzroke smrti zaradi raka. Razlog visoke smrtnosti je predvsem pozno odkrita bolezen.
Tumorji želodca so lahko benigni ali maligni. Benigni tumorji rastejo lokalno, običajno niso nevarni in se po odstranitvi ne ponovijo. Maligni tumorji želodca (rak) lahko prerastejo steno želodca in se širijo v sosednje organe (požiralnik, trebušno slinavko, jetra ali črevo) ter vplivajo na njihovo delovanje.
Rak želodca najpogosteje vznikne v antrumu, redkeje v korpusu (telesu) želodca, kardiji (delu med požiralnikom in želodcem) ter še redkeje na mali krivini in krnu želodca (glej poglavje Zgradba in delovanje želodca).
Rak želodca se širi po krvnem in limfnem obtoku, vrašča v sosednje organe (jetra, pljuča, kosti) ali se širi po peritoneju.
Vseh dejavnikov, vpletenih v razvoj raka na želodcu, še ne poznamo, zagotovo pa se pojavi zaradi spleta več vzrokov. Starost je pomemben dejavnik tveganja, saj je večina bolnikov ob diagnozi starejša od 70 let. Za rakom želodca pogosteje zbolevajo moški. Kronični gastritis zaradi okužbe z bakterijo Helicobacter pylori poveča tveganje za razvoj raka. Tveganje veča tudi prehrana, sestavljena iz veliko slanih, vloženih ali dimljenih živil ter malo svežega sadja in zelenjave, kajenje in čezmerno uživanje alkohola. Pojavnost raka želodca v zadnjih dveh desetletjih se je zagotovo zmanjšala tudi kot posledica drugačnih prehranjevalnih navad, primernejšega hranjenja živil ter preprostejšega ugotavljanja in uspešnega zdravljenja infekcij s Helicobacter pylori.
Stopnjo napredovale bolezni (stadij) določimo, odvisno od velikosti tumorja in, ali se je bolezen že razširila v področne bezgavke ali celo v oddaljene organe. Bolezenski stadij je poleg starosti bolnika in njegovega splošnega zdravstvenega stanja pomemben napovedni dejavnik ter omogoča zdravniku določiti načrt zdravljenja.
Ker pri raku želodca ni jasnih zgodnjih simptomov, imata okrog dve tretjini bolnikov pri prvi diagnozi področno razširjeno ali metastatsko bolezen, in pri slabi polovici bolnikov kirurška odstranitev tumorja ni več mogoča.
Sporočila za medije
Ozaveščanje in boj proti raku