Želodec leži na levi strani zgornjega dela trebuha in je del prebavnega trakta. Prebavni trakt sestavljajo usta, žrelo, požiralnik, želodec, tanko črevo in debelo črevo. Želodec je votel mišičast organ, v katerega pod prepono prehaja požiralnik.
Želodec je dolg okrog 25–30 cm, pri odraslih njegova prostornina znaša 1,6–2,4 litra. Njegovi velikost, oblika in položaj so odvisni od napolnjenosti, telesnega položaja, telesne strukture, starosti in napetosti mišic.
Sestavljajo ga naslednji deli, ki pa jih ni mogoče ostro ločiti:
- želodčni vhod na ustju požiralnika (kardija);
- svod želodca (fundus), ki se boči pod predpono;
- telo želodca (korpus), glavni del želodca;
- antrum, del pred želodčnim vratarjem;
- želodčni vratar (pilorus), zapiralna mišica; ta del želodca meji na dvanajstnik (duodenum).
Histološko sestoji želodec iz treh plasti.
- serozne – vezivne mrene, ki odeva želodec od zunaj in je del potrebušnice,
- mišične plasti, ki sestoji iz gladkega mišičja, in
- želodčne sluznice na notranji strani želodca.
Sluznica na notranji strani želodca vsebuje številne žleze. Te žleze tvorijo želodčni sok s srednjo pH-vrednostjo 2–2,5 in nevtralno sluz, ki želodčno steno ščiti pred agresivno želodčno kislino. Če ima ta zaščitna plast luknje, lahko nastane vnetje želodčne sluznice ali ulkus.
Glavna naloga želodca je sprejemanje in obdelava hrane v dobro premešano želodčno kašo. Želodčna kaša je okrog tri ure shranjena v želodcu in se potem v majhnih količinah posreduje v dvanajstnik. V želodcu solna kislina želodčnega soka raztopi proteine (beljakovine). Prebavni encim pepsin 15 odstotkov proteinov razgradi na sestavne dele, nadaljnja razgraditev nato teče v tankem črevesu. Encimska razgraditev maščob se začne že v želodcu in se nadaljuje v dvanajstniku.
Kisli želodčni sok uniči večino bakterij, ki s hrano pridejo v želodec.
Sporočila za medije
Ozaveščanje in boj proti raku