Zaradi velike raznolikosti tumorjev so pristopi k zdravljenju zelo različni; zdravljenje je lahko kirurško, z obsevanjem (radioterapija) in z različnimi zdravili (kemoterapija, biološka in tarčna zdravila). Razvoj daje nova zdravila, ki so vedno bolj selektivna, učinkovita in varna.
Izbor zdravljenja je odvisen od stadija bolezni, splošnega zdravstvenega stanja in delovanja pljuč. Pri večini bolnikov se metode med zdravljenjem prepletajo, od kirurgije, obsevanj, zdravljenja s kemoterapevtiki in tudi novimi tarčnimi zdravili. Poleg tega bolniki običajno prejemajo še podporno in simptomatsko zdravljenje, katerega namen je lajšanje težav, povezanih z boleznijo in osnovnim zdravljenjem.
Za ustrezen načrt zdravljenja mora zdravnik onkolog ugotoviti tudi morebitno razširjenost raka v pljučih, bezgavkah in oddaljenih organih. Določiti mora stadij bolezni, pri čemer mu pomagajo predvsem slikovne diagnostične preiskave, kot so preiskave z rentgenskim aparatom, ultrazvokom, CT (računalniško tomografijo), MR (magnetno resonanco) in PET (pozitronsko emisijsko tomografijo).
Zdravljenje pljučnega raka poteka skladno s sprejetimi smernicami zdravljenja.
Lokalni pristop k zdravljenju raka
Kirurško zdravljenje
Zdravnik operacijsko metodo izbere odvisno od lokacije in razširjenosti tumorja, splošnega stanja, dihanja in starosti bolnika. V povezavi s tem mora oceniti tudi morebitne posledice za ledvice, srce in druge organe, življenjske funkcije ter posledice, ki lahko nastanejo zaradi izgube pljučnega tkiva. Bolniku mora tudi po operaciji omogočiti ustrezno kakovost življenja. Prav tako zdravnik oceni morebitne bolnikove druge bolezni, zaradi katerih bi bila operacija preveč tvegana ali celo neizvedljiva (npr. pri srčnih bolnikih).
Okrevanje po operaciji lahko traja nekaj tednov, odvisno pa je od splošnega stanja bolnika in obsežnosti posega.
Pri majhnih tumorjih in v zgodnjih stadijih nedrobnoceličnega karcinoma pljuč je prvi izbor zdravljenja operacija z namenom popolne ozdravitve. Najmanjša resekcija z namenom ozdravitve je odstranitev enega pljučnega režnja (lobektomija), zelo redko kirurg odstrani samo del režnja (segmentektomija). Pri zelo velikih tumorjih se lahko ob skrbni oceni tveganja in vplivov na dihanje odstrani celotno pljučno krilo, takšno operacijo imenujemo pnevmonektomija. Kirurg vedno odstrani tudi regionalne bezgavke.
Pri napredovalem nedrobnoceličnem raku pljuč sta izbor zdravljenja predvsem obsevanje in kemoterapija, v nekaterih primerih pa se odločijo tudi za kirurško zdravljenje.
Radioterapija
Pri radioterapiji obsevajo tumor z visokoenergetskimi žarki, da bi uničili tumorske celice. Radioterapija ali obsevanje je najpogostejši način zdravljenja predvsem napredovalega pljučnega raka in zgodnjih oblik raka, če operacija ni mogoča. Namen preoperativnih obsevanj (obsevanja pred operacijo) je predvsem zmanjšati velikost tumorja, da ga je mogoče operirati. Obsevanje po operaciji se izvede, če tumorja ni bilo mogoče popolnoma odstraniti ali če so se metastaze prek limfnih žil razširile vse do bezgavk mediastinuma. Paliativno obsevanje je usmerjeno v lajšanje težav, ki jih povzroča tumor ali njegovi zasevki.
Pacienti z zelo napredovalim in neoperabilnim rakavim obolenjem se lahko zdravijo kombinirano z obsevanjem in kemoterapijo.
Glede na izbran način zdravljenja ločimo:
- obsevanje brez dodatnih oblik onkološkega zdravljenja;
- obsevanje ob hkratnem zdravljenju s kemoterapijo;
- obsevanje pred operativnim posegom, da bi zmanjšali velikost tumorja (preoperativna radioterapija);
- obsevanje po operaciji, da bi uničili tumorske celice, ki med posegom niso bile odstranjene (pooperativna radioterapija).
Sistemsko zdravljenje raka
Zdravila ne učinkujejo zgolj na tumor, temveč prek krvi dosežejo vse dele telesa, zato govorimo o sistemskem zdravljenju. Ta način zdravljenja raka je najmlajši; izjemen napredek je dosegel v drugi polovici 20. stoletja z razvojem kemoterapevtikov in hormonskih zdravil, v zadnjem desetletju pa tudi z uvedbo bioloških zdravil. Z novimi načini zdravljenja so postali nekateri raki visoko ozdravljivi ne glede na obseg bolezni ob diagnozi (levkemije, limfomi, rak mod), zelo pogosti raki, kot so rak dojke, rak pljuč, rak debelega črevesa in danke ter nekateri drugi raki, pa v večjem deležu ozdravljivi v zgodnjih stadijih bolezni, v napredovali fazi pa bolje zazdravljivi.
Sistemsko zdravljenje se lahko uporabi po radikalni odstranitvi celotnega tumorja, takrat govorimo o dopolnilnem ali adjuvantnem sistemskem zdravljenju. V nekaterih primerih se uporablja tudi pred kirurško odstranitvijo tumorja, da bi zmanjšali tumor in tako omogočili minimalen kirurški poseg ter že zgodaj v teku zdravljenja uničili morebitne oddaljene zasevke. Takrat govorimo o neoadjuvantnem sistemskem zdravljenju. Kadar pa z zdravili zdravimo bolezen z že dokazanimi oddaljenimi zasevki, govorimo o sistemskem zdravljenju metastatske bolezni, cilj takšnega zdravljenja je čim daljša zazdravitev bolezni.
Sporočila za medije
Ozaveščanje in boj proti raku